Z veseljem v poletje
Vsi znamo biti veseli, prijazni, velikodušni in razumevajoči takrat, ko nam gre vse kot po maslu. Celo požrtvovalnost in sočutje si lahko privoščimo takrat.
Kaj pa takrat, ko nam kaj radikalno prekriža načrte, obrne ustaljeni tok življenja na glavo in nas drži v negotovosti ter nemoči? Takrat se zares pokaže, kaj je v nas najboljšega, in tudi, kaj je najšibkejše in najbolj krhko, kje se najbolj oklepamo svojega prav in se bojimo odpreti drugemu.
Po popolnoma drugačni pomladi, ki smo jo preživeli zaprti v ozek krog najbližjih, oddaljeni od prijateljev, dedkov in babic ter omejeni na okolico svojega doma in svoj domači kraj, je pred nami negotovo poletje. Kako naj ga pričakamo?
S hvaležnostjo!
Najprej s hvaležnostjo, da imamo drug drugega in da smo lahko otrokom v oporo in jim omogočamo čustveno varnost, ki jo zdaj tako potrebujejo. Za otroka je lepo tam, kjer je ljubljen, kjer sta mama in oče, ki razumeta njegovo notranjost in ki znata biti povsod in v vseh okoliščinah vedno mama in oče.
To pomeni, da se ti znata posvetiti in te postaviti na prvo mesto brez godrnjanja in pritoževanja in da imaš nekoga, na katerega se lahko vedno zaneseš. Otrok je neskončno hvaležen za starše, ki ga imajo radi.
S spoštovanjem!
S spoštovanjem do sebe in drug do drugega, da nam je uspelo skozi to veliko preizkušnjo priti brez sovraštva, brez iskanja grešnih kozlov in zunanjih izgovorov. Otroku je popolnoma vseeno, ali ne more na morje zaradi denarja, omejitev gibanja, bolezni, krize. Niti ga ne zanima, kdo je po našem mnenju zakrivil to stanje.
Želi vedeti samo to, ali se bomo znali z njim zabavati in sprostiti tako, kot da bi bili na morju, ali mu bomo pomagali pričarati počitnice »na domačem dvorišču« in ali mu bomo dovolili, da sme raziskovati in odkrivati zanimivosti tudi v bližnjem gozdičku, ob potočku in na domačem vrtu. Spoštoval bo nas in svet okoli sebe, ker bo ugotovil, da lahko vsak navaden kotiček postane pravljičen, če se znamo ustaviti, se posvetiti in prisluškovati drobnim vznemirljivim vzgibom narave okoli nas.
S čudenjem!
Tretja stvar je čudenje, občutek za skrivnost, neskončno, presežno. Ko se v drobni kapljici rose zrcali vse vesolje, v sončnem žarku upanje, ko lahko sanjaš in se tvoja domišljija odpre in zacveti. Ko ti začnejo navadne stvari govoriti o skrivnostih in se pred teboj razpre novo obzorje in širši pogled na življenje.
Otroci se bodo čudili, kaj vse jim znamo pokazati, kaj vse vemo, kaj jim pomagamo odkrivati in iskati vedno nove in nove skrivnosti. Čudili se bodo, kaj vse je mogoče ustvariti z malo dobre volje in domišljije, koliko razburljivih in zanimivih zgodb lahko skupaj ustvarimo.
Z veseljem!
Nazadnje pričakajmo poletje z veseljem. Veselimo se, da so nam spet dane počitnice, da smo morda bolj povezani, kot smo bili kadarkoli prej, da nam je uspelo marsikaj poenostaviti in se obrniti k bistvenemu. Končno lahko zaslutimo, kako pomembni smo drug za drugega, kako dragoceni so naši medsebojni odnosi in kako veseli smo lahko vsakogar, ki je pripravljen z veseljem kaj prispevati k lepšemu vzdušju, k prijaznejšemu okolju, vsakega prebranega verza, odigrane skladbe, podarjenega posnetka predstave, koncerta pod balkonom in zgodbe, ki z radijskih valov boža našo dušo.
Pa tudi z veseljem, da nam je uspelo opraviti svoje delo, čeprav v dosti težjih pogojih. Da smo dali vse od sebe, delali s srcem in od srca. Morda celo v strahu, da dela ne bomo več imeli. Otroci so nas veseli, tudi če nimamo ničesar, verjamejo v nas in si želijo, da ostanemo odrasli z dostojanstvom. Da jim pomagamo ceniti njihov napor, ki so ga vlagali v svoje delo za šolo, prilagajanje na nove okoliščine doma. Da smo jim pomagali, da so se lahko vsak dan nečesa razveselili in tako zdržali ta drugačni čas.
Z zavedanjem, da se imamo radi!
V preizkušnjah se razkrije tisti del naše notranjosti, ki ga običajno preglasimo s hrupom zunanjega sveta, dela in možnosti umikanja drug drugemu. Zato smo v tem času lahko odkrili tako svoja hrepenenja kot svoje strahove, upanje in najgloblje potrebe po stiku, pripadnosti, smislu in povezanosti. In otroci so ob nas prav zato, da zaklade notranjega življenja sprejmemo in jim pustimo do besede. Dostikrat so otroci zrcalo našega notranjega življenja in nas vabijo, da v svoji notranjosti spet postanemo odprti in čisti, tako kot so oni.
Zato to poletje vsak dan poiščimo eno stvar, ki smo je lahko veseli, se vsak večer spomnimo ene stvari, za katero smo ta dan hvaležni, naredimo vsak dan prijetno presenečenje za nekoga drugega v družini in se zvečer s spoštovanjem ozrimo drug na drugega in na otroke ter si dajmo priznanje za ves trud, ki smo in so ga vložili v ta dan.
Poletju bomo na ta način skupaj z otroki lahko dali krila in se ga lotili z veseljem in kreativnostjo, saj ga bomo ustvarili praktično »iz nič«, morda tudi brez denarja, brez potovanj v daljne kraje in brez običajne družbe. Zato pa si ga bomo tako mi kot naši otroci zapomnili po tem, kako smo se imeli radi.
Psihologinja dr. Katarina Kompan Erzar je zakonska in družinska terapevtka, predavateljica, raziskovalka in avtorica odmevnih knjižnih objav.
Članek je bil objavljen v reviji Pogled
Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.
Spoznajte revijo >
Pogled lahko pridobite kot brezplačno starševsko prilogo ob naročilu otroških revij Cicido in Ciciban.
